antazavietis — antazaviẽtis, ė smob. (2) Ds Antãzavės miestelio gyventojas … Dictionary of the Lithuanian Language
antazaviškis — antãzaviškis, ė smob. (1) Antãzavės apylinkės gyventojas: Antãzaviškis dustiškę paėmė Ds … Dictionary of the Lithuanian Language
nugyžuoti — nugỹžuoti intr. labai sugižti: Pienas ne tik nugyžęs, bet nugỹžavęs Ggr. gyžuoti; nugyžuoti … Dictionary of the Lithuanian Language
žavėtojas — ( is G122), a smob. (1) I, K.Būg, Rtr, BŽ67,344,371, DŽ, FrnW, NdŽ, KŽ, VšR; L, ŠT400, Š burtininkas, kerėtojas, nuodininkas, vardytojas: Kirmėlius – gyvačių rankiotojas, nukalbėtojas, žavėtojas LEXI518. Lietuvių folklore [burtininko] vaizdinys… … Dictionary of the Lithuanian Language
nagúbanost — i ž (ū) značilnost nagubanega: nagubanost kože / zmerna nagubanost zaves … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obéšanje — a s (ẹ) glagolnik od obešati: obešanje perila, zaves; kavelj za obešanje / streljanje in obešanje / nevarnost pri obešanju otrok na motorna vozila / obešanje po gostilnah ♦ jur., v nekaterih deželah obsoditi na smrtno kazen z obešanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obróček — čka m (ọ̑) manjšalnica od obroč: nabiti obroček na sodček; kovinski, leseni obročki / okrasni obročki; obroček za ključe; obročki za pripenjanje zaves / hrustančasti obročki sapnika / obročki dima // kovinska ploščica, ki se da, pritrdi ptici… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
praktikábel — bla m (á) gled. zložljiv element za izdelavo odra: namestiti praktikable; leseni, nepokriti praktikabli; scena iz črnih zaves in praktikablov / odrski praktikabli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premenjáva — e ž (ȃ) star. menjava, zamenjava: premenjava zaves / to je povzročilo velike družbene premenjave spremembe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snémanje — a s (ẹ̑) glagolnik od snemati: a) snemanje zaves / snemanje jarma b) končati snemanje; s snemanjem oblikovati izrez c) snemanje so končali v predvidenem roku; snemanje celovečernega, kratkega filma / radijsko, televizijsko snemanje / tonsko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tekáč — a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah… … Slovar slovenskega knjižnega jezika